Ameriški senator Bernie Sanders je izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja označil za "gnusnega lažnivca" in njegovo vlado za "rasistično", pri tem pa poudaril, da ZDA ne bi smele nadaljevati z dobavo orožja, medtem ko otroci stradajo. Sanders je to izjavo podal v luči naraščajočih mednarodnih in domačih pritiskov na Netanjahujevo vlado, da spremeni svojo politiko.

Dva prispevka, objavljena na truthout.org in thenorthstar.com, kritizirata dejanja ameriških demokratskih senatorjev, ki so glasovali za nadaljnje financiranje vojne v Gazi. Senatorja iz Michigana, ki je izrazil nasprotovanje stradanju v Gazi, kljub temu krivi ameriške protestnike in je dosledno glasoval za pošiljanje orožja Izraelu. Drugi članek poudarja, da je 17 demokratskih senatorjev glasovalo za popolno financiranje genocida, brez kakršnih koli pogojev ali odgovornosti, medtem ko palestinski otroci trpijo.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je kritiziral britanskega premierja Keirja Starmerja in dejal, da bi priznanje palestinske države v septembru, če Izrael ne bi spoštoval britanskih pogojev, nagradilo terorizem Hamasa. Starmer je predhodno napovedal, da bo Velika Britanija priznala palestinsko državo v septembru, če Izrael ne bo privolil v prekinitev ognja v Gazi. Netanyahu je Starmerjeve načrte označil za nagrajevanje »Hamasovega pošastnega terorizma«.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s podpisom izvršnega ukaza zaprla carinsko določbo 'de minimis', da bi zaščitila Američane pred uvozom fentanila, ponarejenih izdelkov in gospodarske sabotaže. Medtem so ameriške cene bakra po Trumpovi potrditvi 50-odstotne carine, ki izključuje rafinirane izdelke, strmoglavile za več kot 19 %. Evropska unija je priznala, da ne more zagotoviti obljubljenih 600 milijard dolarjev naložb ZDA, saj bi te morale priti od zasebnih podjetij, nad katerimi Bruselj nima nadzora. Dodatno so ZDA s Južno Korejo sklenile trgovinski sporazum, ki predvideva 15-odstotne carine na južnokorejsko blago, v zameno pa naj bi se Južna Koreja zavezala k naložbam v višini 350 milijard dolarjev v ameriške projekte in nakupu energetskih izdelkov v vrednosti 100 milijard dolarjev iz ZDA.

Nekdanji ameriški predsednik Trump je dosegel pomembne trgovinske sporazume z več azijskimi državami. Po sporazumu z Južno Korejo naj bi ta država v ameriške industrije investirala 350 milijard dolarjev in kupila 100 milijard dolarjev utekočinjenega zemeljskega plina. Uradniki ZDA so prav tako naznanili, da sta Tajska in Kambodža dosegli trgovinske dogovore s Trumpovo administracijo, čeprav so uradniki teh držav še čakali na podrobnosti. Na borzah se je po novicah o dogovoru z Južno Korejo in padcu ameriških delnic azijski trg gibal mešano.

Geopolitika.news poroča o zaskrbljenosti v vzhodni Evropi, saj ZDA ne jamčijo več ohranjanja sedanje ravni svojih vojaških sil na celini. Hkrati echo24.cz opozarja na splošen upad in dekadenco Evrope, ki se zdi, da izgublja moč in vitalnost v primerjavi s preostalim svetom. Članek poudarja, da ta upad ni nujno povezan le z Donaldom Trumpom, temveč kaže na širši problem evropske šibkosti.

Trumpova administracija je po napadih na iranske jedrske objekte sankcionirala pomembno iransko ladjarsko mrežo, ki jo vodi sin svetovalca vrhovnega vodje, s čimer je okrepila pritisk na iransko prodajo nafte. Hkrati je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump ostro kritiziral poročanje časnika Star Tribune o priseljenski politiki, kar analitiki razlagajo kot nadaljevanje napadov na Minnesoto in guvernerja Tima Walza, ki sta po njegovem mnenju na njegovem 'seznamu sovražnikov'.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da bo ukrajinskim beguncem dovolil ostati v ZDA do konca vojne ter skrajšal prej zastavljen rok 50 dni za dosego premirja med Rusijo in Ukrajino na deset dni.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je Rusiji postavil desetdnevni rok, do 8. avgusta, za dogovor o prekinitvi ognja, sicer ji grozijo sankcije. To izjavo je podal novinarjem na letalu Air Force One ob odhodu iz Škotske. Trump je prav tako zavrnil možnost ustanovitve palestinskega države in razmišljal o morebitni odsotnosti z vrha G20.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je opozoril, da bo Iran odločneje odgovoril na morebitne nove napade ZDA ali Izraela. Po nedavnem konfliktu se je Iran soočal z notranjimi pomisleki glede svoje strategije, ki je razkrila pomanjkljivosti. Kljub temu so Iranci podprli državo proti Izraelu, zdaj pa se postavlja vprašanje, ali bo država nagradila svoje državljane.

Vojna v Ukrajini, ki jo je ruski predsednik Vladimir Putin začel z invazijo 24. februarja 2022, se nadaljuje na vzhodu Evrope, o čemer poročajo španski mediji. Medtem pa je Donald Trump, bivši predsednik Združenih držav Amerike, ponovno opozoril Putina, da bo Rusiji uvedel sankcije, vključno s carinami, če v desetih dneh ne ustavi vojne. Opozorilo poudarja pritisk ZDA na Rusijo za konec konflikta.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je ameriškega predsednika Donalda Trumpa opozoril, da Rusija ni ne Izrael ne Iran, in da vsaka grožnja predstavlja korak k eskalaciji. Poudaril je, da Moskva ne bo sprejemala ultimatom. Hkrati je Trumpova administracija napovedala obsežno politiko glede umetne inteligence, katere cilj je uporaba ameriške tehnologije doma in v tujini, pri čemer se bodo vsi zvezni podatki vključili v modele umetne inteligence. To je potrdil direktor Urada za znanost in tehnološko politiko, Michael Kratsios.

Thomas Graham, nekdanji pomočnik ameriškega predsednika Georgea W. Busha za Rusijo in Evrazijo, je predlagal, da bi Rusija morala razglasiti zmago v Ukrajini, saj je v veliki meri dosegla svoje cilje. Njegovo mnenje, objavljeno v The National Interest, poudarja, da bi takšna poteza okrepila položaj Rusije v konkurenci med velesilami.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu postavil nov 10- do 12-dnevni rok za končanje vojne v Ukrajini in zagrozil z novimi sankcijami. Rusija je na ta ultimatum odgovorila z bombardiranjem v Ukrajini, ki je po navedbah ukrajinskih oblasti povzročilo več kot 20 mrtvih v regijah Zaporožje in Dnipropetrovsk.

Podpora Američanov izraelskim vojaškim akcijam v Gazi je po najnovejši Gallupovi anketi padla na rekordno nizko raven. Samo tretjina Američanov zdaj podpira dejanja Izraela v Gazi, pri čemer so skoraj vsi podporniki republikanci. Anketa kaže tudi na padec odobravanja med demokrati in neodvisnimi volivci, kar nadaljuje trend zmanjševanja podpore, ki se je začel že novembra 2023, ko je polovica Američanov še podpirala Izrael.

Administracija predsednika Trumpa je sklenila trgovinski dogovor z Evropsko unijo, s čimer se je izognila grozečim 30-odstotnim carinam na evropsko blago, namesto tega pa so bile določene približno 15-odstotne uvozne dajatve. V zameno naj bi Evropa kupila za sto milijard dolarjev ameriške energije. Trump je medtem napovedal splošno carino v višini 15-20 % za večino držav, ki ne sklenejo ločenih trgovinskih sporazumov z ZDA. Kanadski trgovinski pogovori z ZDA so v intenzivni fazi, saj se države poskušajo izogniti carinam. Hkrati pa se pojavlja tudi predlog zakona, ki bi ameriškim družinam zagotovil povračilo carinskih dajatev v višini najmanj 600 dolarjev. Medtem je avstralski dolar (AUD/USD) padel, saj močan ameriški dolar in pričakovanja glede ameriške centralne banke (Fed) vplivajo na tečaj.

Tajvanski voditelj William Lai Ching-te je odpovedal načrtovani tranzit skozi Združene države Amerike, vključno s postankom v New Yorku 4. avgusta, ki bi bil del poti v diplomatske zaveznice Paragvaj, Gvatemalo in Belize. Njegov urad je to potrdil v ponedeljek, po poročilih, da je Trumpova administracija zavrnila njegovo predlagano postajališče. Ta odločitev bi lahko omogočila srečanje med kitajskim predsednikom Xijem Jinpingom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom še letos.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je ekskluzivno za Breitbart News izjavil, da si kitajski predsednik Xi Jinping močno želi srečanja z njim, kar bi se lahko zgodilo še letos, bodisi na Kitajskem bodisi v Beli hiši. Medtem je tajvansko zunanje ministrstvo sporočilo, da predsedniku Lai Chingu-teju ni bil prepovedan postanek v ZDA, čeprav trenutno ne načrtuje potovanj v tujino. Te izjave so sledile poročilom, da je Trumpova administracija domnevno ovirala Laijev obisk.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so pogajanja z Ukrajino na premoru, saj se Kijev izogiba pogovorom ali ne more določiti datuma za novo srečanje. Medtem so se pojavili posnetki ruskega helikopterja Ka-52, imenovanega tudi 'Aligator', ki je uničil veliko ukrajinsko brezpilotno letalo.

Ameriški predsednik Donald Trump je Rusiji postavil 50-dnevni ultimatum, da sklene mir, sicer se bo soočila z ostrimi ameriškimi carinami. Kremelj se je na Trumpov bolj agresiven pristop odzval s ponovno potrditvijo svoje jedrske doktrine, kar je bilo razumljeno kot prikrito jedrsko opozorilo ZDA. Rusko zunanje ministrstvo je medtem izjavilo, da Evropska unija s financiranjem orožja za Kijev financira 'smrt' Ukrajine.